Priprave za december se zame in Male pustolovce za\u010dnejo \u017ee meseca oktobra. Kako pripraviti za otroke v tem delu letu nekaj novega, nekaj posebnega, neko novo izku\u0161njo?<\/p>\n
Prvi od dobrih mo\u017e, na katerega se pripravim je Miklav\u017e. V na\u0161i vasi Zasip, razveseli Miklav\u017e s spremstvom vse dru\u017eine, ki ga povabijo v svoj dom. Pred leti sem bila sama del spremstva in dobro se spomnim ob\u010dutkov, ko so nas ljudje sprejeli s toplino in pripravljenostjo sodelovati z nami. Iskrice v o\u010deh otrok in dru\u017einska energija se je \u0161irila v nov dan. V na\u0161em kulturnem dru\u0161tvu, kjer tudi delujem, imamo zagret podmladek in zavzeli so to pomembno mesto, biti del Miklav\u017eevega spremstva.<\/p>\n
\ud83e\udd14Sigurno ste se kdaj zna\u0161li v razmi\u0161ljanju, da otrok ta mesec prejme preve\u010d daril in na koncu nobeno darilo nima ve\u010d pomena.<\/p>\n
Otrok dobi od vsakega nekaj, po navadi na ve\u010d razli\u010dnih koncih, pri babicah in dedkih, v podjetju kjer delate. Zato sama razmi\u0161ljam predvsem v smer, da otroku ponudimo izku\u0161njo, aktivnost, dogodek, ki se mu zapi\u0161e v srce, v spomin. Ki se jo bo spomnil, ko bo \u017ee odrasel in to prenesel na svoje otroke.<\/p>\n
\u2753Kako boste vi predstavili svojemu otroku decembrske obi\u010daje?<\/p>\n
\u2753Kaj je ogrelo va\u0161e srce, ko se spomnite na trenutke decembra?<\/p>\n
Vsi imamo dru\u017einske navade, ki smo jih prinesli iz svojega otro\u0161tva. Nekaj mojih spominov, ki jih za\u010dnem z Miklav\u017eem. Spomini so \u0161e zelo \u017eivi. Mogo\u010de zato, ker smo ta obi\u010daj do\u017eiveli pri moji stari mami, ki je letos ni ve\u010d med nami. In ja, zbrali smo se na ta dan, na\u0161a raz\u0161irjena dru\u017eina. Ona je vedno skrbno pripravila paketke, prav za vsakega izmed nas. Za otroke in tudi za nas odrasle. Ni imela veliko, a vedno je bilo po\u010dutje in dogodek nekaj posebnega. Ko gledam nazaj, je bilo najve\u010d to, da smo bili skupaj.<\/p>\n
\ud83d\udc7cPonekod Miklav\u017e neviden, me\u010de darove pridnim otrokom v no\u010deh pred Miklav\u017eevim ve\u010derom 5. decembra. Marsikje je \u017ee nekaj ve\u010derov zapored trkal in metal darove, spremljala ga je pa tudi Miklav\u017eeva dekla. Ko se je zve\u010derilo, je Miklav\u017e potrkal, otroci so pri\u010deli moliti in \u010dez nekaj \u010dasa so odprli okno Miklav\u017eeve darove so ponekod imenovali miklav\u017eevina; darovi so bili preprosti: jabolka, orehi in znamenita \u0161iba \u2013 miklav\u017eevka, ki so jo na kmetih v\u010dasih zataknili v repo. Poredni otroci so v\u010dasih dobili samo \u0161ibo, ker naj bi bila ta v na\u0161ih predstavah kazen za porednost. V resnici pa je bila \u0161iba neko\u010d magi\u010dni pripomo\u010dek, saj naj bi posredovala \u017eivljenjsko, vitalno mo\u010d, ki jo vsebuje narava.<\/p>\n
Ko sem bila majhna, \u00a0je bil glavni dedek Mraz. Za moje otroke pa Bo\u017ei\u010dek. Velikokrat sli\u0161im, da je Bo\u017ei\u010dek komercialni rde\u010di dobri mo\u017e, ki je v Slovenijo pri\u0161el z Amerike. In sem \u0161la raziskovat. \u010ce je res temu tako. In ni!<\/p>\n
\ud83c\udf85Pred 16. stoletjem v Evropi niso poznali Bo\u017ei\u010dka. Dedek, ki je ob bo\u017ei\u010dnem \u010dasu delil darila, je bil Miklav\u017e. V 12. stoletju se je praznovanje Miklav\u017ea raz\u0161irilo na ve\u010dino evropskih dr\u017eav. V \u010dasu reformacije v 16. stoletju so se protestanti odrekli svetnikom, Miklav\u017ea pa je zamenjal Bo\u017ei\u010dek. Skozi stoletja se je protestantski Bo\u017ei\u010dek raz\u0161iril po vsej Evropi.<\/p>\n
V Ameriko so Bo\u017ei\u010dka v 17. stoletju prinesli Danci, ki so ga imenovali Sant Claus, z ameri\u0161ko izgovorjavo pa je postal Santa Claus. V 19. stoletju je dedek z rde\u010do kapo in belo brado postal redni spremljevalec Bo\u017ei\u010da, leta 1931 pa ga je podjetje Coca Cola v svojih reklamah obleklo v znano rde\u010do belo obleko, ki je zanj zna\u010dilna \u0161e danes.<\/p>\n
No in zdaj vem.<\/p>\n
In sedaj do dedka Mraza. Spomnim se kot prijaznega starega mo\u017ea z brado, v sivi ku\u010dmi in lepem pla\u0161\u010du, s ko\u0161em na hrbtu. Tovarne, v katerih so delali moji star\u0161i, so organizirali tudi dedka Mraza. In spomnim se trenutka in ob\u010dutka, ko me je posadil na svoja kolena, ko sem zapela pesmico in mu z ob\u010dudovanjem zrla v obraz. Ne spomnim se spremstva, samo dobrega mo\u017ea, ki mi je poklonil svoj \u010das. Kaj sem dobila za darilo? Se ne spomnim. In kaj mi to pove. Pomembna je izku\u0161nja in to, da smo skupaj, da si vzamemo \u010das, da skupaj do\u017eivimo decembrski \u010das in poi\u0161\u010demo nekaj, kar je za na\u0161o dru\u017eino sprejemljivo in dostopno.<\/p>\n